1. pa mora za takšno vrsto izobraževanja imeti

 

1.      Na?rtovanje e-izobraževanja:

Pri tej vrsti
izobraževanja sta u?enec in u?itelj praviloma krajevno in ?asovno lo?ena,
vendar med njima obstaja neka komunikacija. 
Pri takšni vrsti komunikacije pa moramo prav tako spregovoriti o
strateškem na?rtovanju, ki ga pa mora za takšno vrsto izobraževanja imeti prav
vsaka organizacija. Kaj pa pomeni strateško na?rtovanje?

We Will Write a Custom Essay Specifically
For You For Only $13.90/page!


order now

 

1.2  Opis Strateškega na?rtovanja:

Strateško na?rtovanje predstavlja
dolo?en proces, v katerem  organizacija
sprejema odlo?itve o svojih vizijah, ki s njihovo pomo?jo nato definira svojo
strategijo, kako to vizijo nato lahko uresni?iti. Udeleženci delavnice se bodo
nau?ili voditi proces strateškega na?rtovanja v nevladni organizaciji, ga v
najpomembnejših korakih poskušali sami izvesti ter ga prilagoditi potrebam in
kulturi delovanja svoje organizacije. Prav tako si s pomo?jo strateškega
na?rtovanja ustvarjamo široko sliko o prihodnosti dolo?ene organizacije.

Strateško na?rtovanje
vsebuje tudi nekatere vrste elementov, ki ji pomagajo, da je vizija
organizacije uresni?ena. Glavni elementi takšnega na?rtovanja pa so popolnoma
enaki in ni pomembno, ?e govorimo o javni ustanovi ali pa nekakšnem podjetju,
ki uspešno trguje s svojimi izdelki. Toda med najbolj znanimi elementi samega
strateškega na?rtovanja so:

Ø 
Poslanstvo

Ø 
Vizija

Ø 
Cilji

Ø 
Vrednote

Ø 
Strategije

 

1.3  Priprava strateškega na?rta:

Kadar želimo pripraviti strateški na?rt
, moramo najprej za?eti z razmislekom o poslanstvu, ki jih le ta podjetja ali
organizacije imajo, ter  katera izražajo
nekakšna dolo?ena prepri?anja in celo pri?akovanja s katero pomo?jo se usmerja
njihovo delovanje. Poslanstvo se povezuje s pojmi, kot so kakovost,
zadovoljstvo kupcev, okolje, zaposleni in dobi?ek. Prav tako se veliko bolj  izraža z vizijo, ki jo lahko dolo?ajo dolo?ena
podro?ja samega delovanja in seveda vrednote organizacije, katere so  osredoto?ene na to, da se splošni cilji
uresni?ijo. Tudi  vrednote organizacij ne
smemo pozabiti. Te dolo?ajo tako ravnanje same organizacije, kot  njen odnos do družbe, kupcev ali uporabnikov
storitev.

Da se bi strateški cilji lahko
uresni?ili pa smo dolžni oblikovati tako dolgoro?ne kot kratkoro?ne na?rte s
katerimi kasneje lažje dolo?imo smer delovanja organizacije ter njenih
aktivnosti za daljše ?asovno obdobje. To traja nekje v obdobju 3- 10 let.

Kadar dolo?imo cilje morajo ti
izhajati iz priprav, ki zajemajo analizo notranjih in zunanjih možnosti ter
omejitev za uresni?evanje strategije. V takšnih primerih imamo navadno v mislih
SWOT analizo, katera nam omogo?a, da spoznamo oziroma ugotovimo svoje
prednosti, šibkosti, priložnosti in seveda grožnje, ki nas lahko doletijo iz
okolja.

 

1.4  Strateško na?rtovanje e-izobraževanja:

Pri e-izobraževanju mora imeti
na?rtovanje e-izobraževanja zajeti pedagoško-didakti?no komponento, ki pa za
razliko od tradicionalnega izobraževanja pri?akuje e-izobraževanje. Sistemi
podpore zajemajo primerno tako zasnovano kot tehnološko podprto pedagoško ali nepedagoško
podporo. Prav tako smo dolžni na temelju zasnove e-programa in poslovnega
na?rta pripraviti  izvedbeni na?rt
e-programa.

Za kakovostno in u?inkovito
izvedbo e-izobraževanja ne zadoš?a zgolj priprava izvedbenega na?rta kot
tradicionalnega u?nega na?rta, ki se navadno omejuje na opis vsebine programa,
u?nih obveznosti, osnovne in dopolnilne literaturo ter pogoje za vpis v program
Bistveni in nepogrešljivi del zasnove e-programa je priprava izvedbenega
modela, ki vsebuje na?rt pedagoške in nepedagoške podpore. (Bregar, L.,
Zagmajster, M., Radovan, M., 2010 str. 41)

2.     
E-u?enje:

2.2  Kaj je e-u?enje?

E-izobraževanje oziroma e-u?enje predstavlja izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje s pomo?jo
sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije
oziroma interneta. Pri tej vrsti izobraževanja
sta u?enec in u?itelj praviloma krajevno in ?asovno lo?ena, vendar med
njima obstaja neka komunikacija. Pravi pomen je e-izobraževanje dobilo prav z
vzpostavitvijo u?inkovitih na?inov komunikacije prek interneta. Najpogostejša
oblika e-izobraževanja se pojavlja v kombinaciji s tradicionalno obliko
pou?evanja, to je kombinirano izobraževanje, kamor sodi tudi kombinirano
u?enje.

 

2.2  Kaj mora vsebovati uspešen študij na daljavo?

Kadar
govorimo o e-u?enju pa si ga navadno predstavljamo v organizirani obliki
prenosa znanja študentom, ki je lahko na oddaljeni lokaciji ali pa znotraj same
fakultete. To jim uspeva prav zaradi s pomo?jo informacijske in komunikacijske
tehnologije, ki jo imamo na voljo. Uspešen študij na daljavo mora vsebovati te
zna?ilnosti:

• izobraževalne vsebine morajo biti multimedijske
in interaktivne

• sodelovanje med u?e?imi

• komunikacija z u?itelji ali mentorji

 

 

 

 

 

 

2.3  Katere so prednosti in pomanjkljivosti e-u?enja?

 

Prednosti

Slabosti

Ve?je možnosti
izobraževanja za slušatelje iz oddaljenih krajev, slušatelje ob delu,telesno
prizadete in vse, ki se iz razli?nih razlogov tradicionalnih predavanj ne
morejo udeležiti.

Možnost pomanjkanja
samodiscipline.
 

Možnost racionalne izrabe
?asa ter ve?je
svobode pri študiju, saj
se lahko slušatelj
u?i kadarkoli, kar ustreza
današnjim
zahtevam globalizacije.
 

Visoki za?etni fiksni
stroški.
 

Ve?ja samostojnost pri
u?enju in s tem
povezana ve?ja
ustvarjalnost.
 

Mogo?a socialna izolacija
slušatelja.
 

Drugo:
·        
Lasten tempo u?enja
·        
Osredoto?eno je na
dolo?ene dele vsebine
·        
Sprotno preverjanje znanja
·        
Interakcija z u?iteljem in
drugimi slušatelji
·        
Hitrejši pridobivanje
podatkov preko interneta
 

Potrebna visoka stopnja
podpore u?iteljem
s strani usposobljenih
strokovnjakov za
razvoj e-izobraževanja.
 

 

2.4  Kje se e-izobraževanje uvaja?

Trenutno
se e- izobraževanje  nahaja  oziroma uvaja samo v izobraževalne sisteme,
kot dopolnitev klasi?nemu študiju, kot samostojni študijski program ter kot
posebno vrsto izobraževanja za dolo?ene ciljne skupine. Nosilci takšnih
programov so pa predvsem  fakultete ter
nekateri zasebni in javni zavodih, ter nekaterih podjetjih in regionalnih
razvojnih agencijah. Prav tudi takšno vrsto izobraževanj lahko najdemo tudi pri
nas v Sloveniji. Tukaj imamo  možnost se
izobraževati tako na zasebnih kot javnih zavodih.

 

3.     
Pedagoška podpora v e-izobraževanju:

3.1.
Opis pedagoške podpore:

Pri razvoju in zna?ilnosti
pedagoške podpore, je ena izmed temeljnih zna?ilnosti samega e-izobraževanja
sistemi pedagoške podpore udeležencem, katerih poglavitni namen je ”ublažiti”težave, ki jih prinaša ta
prostorska lo?enost med u?encem in u?iteljem, katera je prisotna pri takšni
vrsti izobraževanja.

Kadar pa govorimo o sistemih pedagoške podpore, se moramo
zavedati, da podpora udeležencev zajema dolo?ene u?ne pripomo?ke ter gradiva in
so oblikovana na takšen na?in, da lahko z njihovo pomo?jo se u?ni cilji
uresni?ijo v pogojih prostorske lo?enosti udeležencev in u?iteljev. Udeleženci tovrstnega izobraževanja pa potrebujejo za
doseganje teh ciljev tudi pomo? v obliki razli?nih storitev. Prav to lahko
organizirajo te  izobraževalne
organizacije in jo dajejo tutorji, svetovalci, administrativno in tehni?no
osebje.

 

3.2. Tutorji in
njihova vloga:

Tudi tutorji imajo veliko vlogo pri takšni vrsti
izobraževanja. Ti dajejo udeležencem pomo?, ki je neposredno povezana z u?enjem
in pomo?jo, kadar zanjo prosijo udeleženci. Prav tako nudijo sinhrono in
asinhrono vrsto komunikacije. V praksi je tutorska podpora zelo pomembna saj se
velikokrat prepleta z raznimi oblikami nepedagoške podpore, kije predvsem
odvisna  od organizacijskega modela ter
kadrovskih zmogljivosti organizacije.

3.3.  Vizija Pedagoške podpore

Sprejemanje odlo?itev, kot
so katere medije ter tehnologije in katere oblike pedagoške podpore bomo lahko
uporabili pri dolo?enem programu našega e-izobraževanja, moramo obvezno
upoštevati zna?ilnosti udeleženca, snov,vsebino ter seveda zna?ilnost u?nega
okolja in vso vrsto raznih virov, ki so nam na voljo. Zelo pomembno je, da
imamo že v naprej nekakšno vizijo o tem, kakšna bodo pri?akovanja tako o
pedagoški podpori, kot o nepedagoški podpori, kateri jih ima prav vsak
udeleženec na samem za?etku e- izobraževanja.

Njegova pri?akovanja pa so
predvsem:

•           Pravilne in
zanesljive informacije,

•           Vrsto u?enja,ki je
lahko  prilagojeno razli?nim u?nim
pristopom,

•           Nasveti o na?inu
u?enja (torej kako pristopiti dolo?eni u?ni vsebini, na kaj se je potrebno
osredoto?iti)

·        
       Povratne informacije o uspešnosti u?enja